Že od malih nog, praktično že iz osnovne šole, sem zelo velik navdušenec nad košarko. Tako pa sem to igro tako spremljal, saj mi je bil nba najljubši šport, oziroma liga, ki sem jo gledal, ter sem se s tem športom tudi zelo rad ukvarjal. Zato pa sem tudi v času osnovne in pa srednje šole, treniral košarko. Ker pa sem bil zelo majhne rasti, pa sem se odločil, da bom s temi treningi nehal, saj nebi moral nikoli pretirano uspeti, oziroma igrati v prvi ligi, zaradi svoje nizke rasti.

Vseeno pa sem se še vedno zelo rad odpravil na igrišče, ter odigral kakšno igro s prijatelji, kateri so bili prav tako navdušenci nad tem športom. Igrali pa smo predvsem ulično košarko, vsaj dokler nam je to vreme omogočalo. Na našemu igrišču na vasi, pa smo vedno imeli eno težavo. To pa so bili košarkarski koši, ki so bili postavljeni na temu igrišču. Zato pa smo vedno težili občini, da bi malo investirali v to igrišče, ter bi se lahko vsaj kupili novi košarkarski koši, saj se v to igrišče ni vlagalo prav nič denarja. 

Težava pa je bila predvsem v temu, da so obroči bili zelo debeli in pa premalo oddaljeni od table. Zato pa se je to zelo poznalo za tiste, ki smo bili navajeni na korektne koše, ter je bilo včasih zelo težko zadeti koš. Zato pa je bila tudi igra veliko manj kvalitetna. 

Po kar nekaj časa teženja in pa prošenja za investicijo v nove košarkarske koše, pa nam je nato le uspelo prepričati občino, da malo pozornosti in denarja nameni tudi igrišču. Tako pa smo tedaj res dobili nove koše. Ti košarkarski koši pa so bili nato veliko boljši, ter smo sedaj lahko končno igrali normalno košarko, saj so bili koši, oziroma obroči takšni, kot so morali biti.