Ko sem končno vstala s stopnic in ugotovila, da je moj gleženj cel in funkcionalen, sem se odločila, da bom vseeno šla na trening. Vstopila sem v fitnes in opravila vpis. Ko sem to uredila, sem odšla v garderobo, da se preoblečem, potem sem pa odšla tja, kjer so naprave. Dogovorjena sem bila, da prvi trening izvedem z osebnim trenerjem, ker se nit najmanj ne spoznam na vse te naprave.

Najprej sem se ogrela na stopnicah, potem sem pa začela z vajami. Prve vaje so bile malce dvomljive zaradi gležnja. Sicer mi ni bolel, ampak vseeno me je pa skrbelo, da bi me zaradi obremenitve gleženj začel boleti in ne bi mogla nadaljevati ali pa bi se mi še kaj poslabšalo. Pri prvi vaji je bilo vse v redu in pri drugi tudi. Dobila sem še težje uteži s katerimi sem delala počepe in vseeno je bilo vse v redu. Prav oddahnila sem se, ker me je res skrbelo, da se bo še bolj razbolelo.

Ko sem zaključila celoten trening, ki je trajal dve uri, sem bila končno pomirjena s tem, da je moj gleženj res v redu. Preobleka sem se in odšla domov. Ko sem prišla domov, sem pa šele opazila, da imam pa vseeno en del malce zatečen. Še dobro, da imam doma gel za obkladke, da sem se ga takoj dala na gleženj pred tem pa namazala z gabezovo kremo. Upam, da mi bo to pomagalo, da bom jutri zdrava. Res si ne bi želela, da se mi to razvije, ker ne bi imela zvit gleženj sedaj, ko sem končno začela z nečim, ki mi je všeč in kar si že zelo dolgo let želim.